8 mesecev Azije. 6 drzav. V sirino, visino in globino. Kulture, okolja, delovanja, politike, druzbe, posameznika, narave in mest. Predvsem pa vase. In ob zivljenju prostovoljke v misijonih za sest mesecev v kamboska dekleta. Temu recem Ljubezen.
Minila sta dva meseca odkar sem na beneškem letališču stekla svojim domačim v objem. Dva meseca vsakodnevnega boja, urejanja spominov, šokov, globokih spoznanj. In nenazadnje nore hektike zahodnega sveta. Kambodža odmeva. Potovanja manj. Pogrešam ta svoj dom. Ne na način, da
Kamboski otroci zbirajo plastenke in plocevinke, prodajajo zapestnice na ulici ali brskajo po smetnjakih. Tajski palijo le na denar. Priti na Tajsko in ne podleci skusnjavi tajske masaze je nemogoce. In steje kot greh. 5 evrov. Na Tajskem z lahkoto
Sukothai je presenetil predvsem s svojo malo manj turisticno hektiko. Ujela sem se v dneve pohajkovanja med templji ostankov kmerskega imperija in premagovanja kolesarskih kilometrov. Telo opozarja na mlahavost misic, ki so ponoven opomnik, da se naslednji teden zagrizem v
Morda pa tole potovanje, ceprav ga se vedno ne maram, ni bil tako slab nenacrtovan vdor med Kambodzo in Slovenijo. Popkovina, s katero sem kot otrok povezana s kamboskim virom zivljenja in energije, pocasi izgublja na pomenu. Ze cutim roke,
Pa je malo bolje. Spanec in malo bolj resni koraki na ulice Bangkoka so me prebudili. Vneto oko me ni ustavilo pred plazenjem naokoli, mi je pa odvzelo nekaj ur spanja. Spanci se vedno ne govorijo anglesko, Tajci pa so toliko
.jpg)
-001.jpg)
View Tadeja Mesojedec's profile