Relikvije svete Terezije so obiskale tudi Kambodzo in nas kampus. Priprave na njen prihod so bile malo stresne, dogodek pa je potekal zelo mirno in profesionalno. 

Mene je dogodek potegnil v razmisljanje o pomenu relikvij. Priznati moram, da se me ta dogodek ni posebej dotaknil. Skepticna sem do pomena cascenja telesa. Nekje v mojih mislih je zapisano, da je telo zgolj telo, skrinja, ki, ko ga zapusti dusa, izgubi na svoji vrednosti. In nenavadno se mi zdi, koliko energije in denarja se vlozi v to, da telo potuje po svetu.

V istem casu po Sloveniji potujejo relikvije svetega Janeza Boska. 

Razmisljam, in iscem odgovor, zakaj, kje je pomen, kako lahko ena skrinjica ustvarja taksno raven pomembnosti.

Morda je za nekoga to obisk svetosti. In, ce gredo misli v pravo smer, za preproste oci, kamboski svet, kateremu so vsi zahodnjaski svetniki tako zelo dalec, pa pomeni priblizati vero. Da gre za vec kot le za besede in zloge, da obstaja uclovecenje svetosti, da so ljudje, ki so ziveli vero. 

Podobno kot je z vsemi upodobitvami svetnikov, Jezusa, Marije - povprecen clovek potrebuje upodobitev, da ustreza njegovim predstavam.

Slovenske jaslice so zelene, z mahom, z vinogradi, s slovenskimi cekrvicami po hribih in mlinom ob vodi - vsega tega ni bilo v Betlehemu.

Marsikatera kamboska Marija je oblecena v tradicionalna kamboska oblacila - tega ni bilo v Sveti Dezeli.

Dekleta so molila, razumela, cutila.

Pomaga, da je nase zivljenje blize velicini Gospoda. Potem je verjetno prav.

________________________________

Za »malo Terezijo« je pot svetosti pot v globine zavedanja človeške krhkosti, majhnosti, nemoči, grešnosti, pot do »ničte« točke noči in groba, kjer nas lahko pobere in dvigne samo Gospodovo neizmerno usmiljenje.

Bl. Janez Pavel II. je mlado karmeličanko, napolnjeno z Božjo ljubeznijo, ki se ji je popolnoma predala, opisal kot osebo, »ki je znala izkazati ljubezen do bližnjega v navadnih stvareh vsakdanjega življenja; ki je posnemala Jezusa, ko je sedela ob mizi skupaj z grešniki, njegovimi brati in sestrami, da bi ti postali očiščeni po ljubezni, saj je bila njena goreča želja videti vsakogar razsvetljenega z lučjo vere; ki je odkrila, da je njen poklic biti ljubezen v srcu Cerkve; ki je stopala po »mali poti« otroka in z drznim zaupanjem našla svoje zavetje v Bogu«; papež jo je imenoval »karmeličanka in apostol, učiteljica duhovne modrosti za številne posvečene in laiške osebe ter zavetnica misijonov« in zatrdil, da njen nauk zasluži eno izmed najvidnejših mest v Cerkvi in da je ta mlada svetnica tako zelo primerna za mlade našega časa, saj prinaša sporočilo, ki je posebej primerno zanje: »Terezija mlade vodi naproti krščanski zrelosti, ko jih kliče k brezmejni velikodušnosti in jih vabi v srce Cerkve, da bi bili apostoli in žive priče Kristusove ljubezni«