NOVO

8 mesecev Azije. 6 drzav. V sirino, visino in globino. Kulture, okolja, delovanja, politike, druzbe, posameznika, narave in mest. Predvsem pa vase. In ob zivljenju prostovoljke v misijonih za sest mesecev v kamboska dekleta. Temu recem Ljubezen.

Premagano, odpravljeno!!!

2009.
Ljubljana.
Garje.
Kako bi ze Tadeja gledala na to? Nekako se mi zdi, da sem pred tremi leti v nekem studentskem domu na Kardeljevi peljala paniko, ko smo dobili obvestilo o garjah v bloku. In potem smo prali in drgnili in se nicesar dotikali, da ja ne bi kaksna skrivnostna zivalica zazivela v nasih telesih. Se mi zdi, da sem se v paniki nekam odselila, samo to je ze skoraj prevec megleno. Tako kot je meglena letnica dogodka. Spomnim se panike, razprav, debat. In Googlanja.

4 leta pozneje.
Phnom Penh.
Garje.
Tata?
Mail I: Tako. Vase dekletce je zdravo in se pridno redi!!! Me je pa danes presenetilo dejstvo, da imam med prsti na nogah garjeV nov boj za nove zmage! In prisegam, da se tusiram vsak dan!!!

Mail II po maminem skepticnem mailu:
'Mami, garje so. Glede na slike, Googlanje in bolezni, ki krozijo po kampusu. Garje.
Imam neko belo barvo, s katero si zvecer prepleskam telo. Vonj me spominja na tistega, ki se ga spomnim iz otrostva in vodenih koz. :)
Sedaj se hecamo s sestrami, da se igram igro ena bolezen na dan. Za danes nocem nicesar! :)
Morda ti ne bi smela porocati, samo resno mislim, ne skrbi. Vsemu se smejimo, z vsemi stvarmi se soocamo resnicno pozitivno! Sedaj sem veliko prala in zulila, da bi ubila garje, in je zabavno. Manj kot tri tedne in zapustim Kambodzo, in mami, resnicno sem tukaj ok. Koliko ljubezni od teh sester in deklet. Ce vas ne bi tako zelo pogresala, bi ostala!''

Preprosto. Vsakdanje. In zmleto v prah brez komplikacij, kricanja, velikih besed in razprav. Nekaj vec dela s pranjem, po petih mesecih sem za rjuhe spet uporabila pralni stroj. Ubijalskih 90 stopinj nismo znali doseci drugace. Novica je ze stara, samo ob vseh groznjah, da bom doma v karanteni, jo zapisujem sele sedaj, ko je minila. In je zato zabavna tudi slovenskemu svetu, in ne le mojemu.

In heci o ena na dan?
Steje se opeklina z mopeda (kamboski tatoo, obveza za vsakega pravega Kambodzana), tezave s strupom in stikom z ocesom, diareja.
Nic novega, nic presentljivega.