Ko recem hvala

Besede zahvale
9. december 2012
sv. Peter, Radece

Uf, danes se resnično zavedam, da ne odhajam sama. Hvala za ta občutek!
Potujem torej 15 tisoč kilometrov proti vzhodu, kjer bo sonce vstalo malo prej, in kjer nekdo potrebuje moje roke.
Tako kot so moje roke potrebovale vero in zgled in ljubezen do dela. To mi je dala moja družina. Hvala. In hvala ker sem tudi danes, ne glede na to, koliko kilometrov stran živim in za koliko let se postaram, še vedno del družine. Ana in Alenka, hvala, ker sta tudi moji prijateljici.
Moje roke so zadnja leta resnično potrebovale dlani prijateljev, ki so na tej moji poti in v moji odločitvi najbolj goreči podporniki. Ne morem zanikati, da ste v zadnjih desetih letih postali moja druga družina, ki vedno prepozna, pohvali, sprejme, ko ostaneš brez strehe nad glavo, se z mano veseli in z mano prejoka noči, se z mano povzpne na dva tisočaka in potopi v globino morja, se adrenalinsko potepa in raziskuje razsežnosti sveta in globino jaza. Hvala starim oratorijcem, Tavčarjanom, novinarkam in pupam. To pot delam tudi za vas.
Tako kot so moje roke potrebovale vas, župljane, vaše / naše otroke, oratorij, uspehe in izzive, da sem danes postala to kar sem. In da sem na tej poti za don Boskom spoznala še Mladinski ceh, ki mi je bil zadnja leta ne samo največja sreča v mojem razvoju, ampak tudi služba in prijateljsko zatočišče.
Današnji dan je prav poseben zato, ker so mojo pripravo na odhod pomembno oblikovale sestre Hčere Marije Pomočnice, s. Metka in s. Damjana – toplina na Gornjem trgu mi je dala neverjetno potrditev, da je Gospod z mano! Hvala gospodu župniku, ker je sprejel današnji obred v župnijo svetega Petra in pevcem, ki oznanjajo in slavijo skozi pesem.
Hvala vsem, ki ste mi v zadnjih mesecih pred odhodom stisnili roko, podarili nasmeh ali delovno minuto. Najbolj pa sem hvaležna za vsako molitev in misel name, ko bom v direndaju nekega drugega sveta. In prepričana sem, da na nek način na pot z mano odhaja tudi velik del skupnosti, ki današnji dan praznujete z mano. Ko se vrnem pa pripravim kakšen večer o tem, kaj pomeni darovati del svojega življenja v božjem imenu na azijski celini.
Najbolj od vsega pa hvala Gospodu, ki mi je v odločitvi, da naredim ta korak, znova poglobil vero. Resnično verjamem v znamenja.