Skok v preteklost

Hoi An je cudovito mestece s starim mestnim jedrom. Prvo, ki me je dejansko navdusilo. Vsa mesteca do sedaj, ne glede na nadmorsko visino, so si bila ista - dinamika, podoben izgled, stoli v lokalnih barih, promet ... Hoi An pa s svojim starim delom brez prometa, le kolesarji smo se s pesci prebijali skoz ozke ulicice starodavnega mesteca rumenih hisic in kitajskega pridiha, ocara.
Edina slabost je turisticna ponudba - vse v mestecu je tam zaradi turistov - s tem mislim na stevilne male trgovinice in bare in restavracije. Ker sem mestece raziskovala sama, me tudi to ni zmotilo. Nekako sem se pocutila se bolj varno.

Kupila sem dvoje hlac, taksne vietnamske aladinke. Prodajalki sem odstela 12.000 vietnamskih dongov, kar je cca 6 dolarjev ali 4,5 eurov. Ker nisem nic zbijala cene, sem jih verjetno preplacala, samo pri ceni 2 evra za res 'moje' dolge hlace pac nimam srca.

Plaza tukaj je verjetno ful lepa. Mene ni uspela fascinirat, saj je bil veter tako mocan, da sem komaj komaj gledala. Tudi kolesarjenje do plaze je bilo naporno, saj je veter pihal v 'napacno' smer. Nazaj je slo lazje, kljub temu pa sem v oko dobila nekaj zrn peska, ki so mi unicili vecer. Grozna bolecina, ki mi je rezala oko, ni bila ozdravljiva ne z vodo, ne s kapljicami za oko, ne s polurnim sdpancem in ne (v skrajnem solznem obupu) s pomocjo drugih turistov. Vse kar mi je ostalo je bilo to, da sem izpraznila delcek svoje velike vrece zdravil in zaspala. To je pomagaslo, ob prebujanju bolecine ni bilo vec, ostalo pa je oteceno oko. :-)  Me ne moti, ker je bila bolecina vceraj prevelika!

Ker sem se vceraj kar tri ure zgubljala po mestu in okolici s kolesom, sem spoznala tudi rizeva polja, najbolj revne ulicice do sedaj, makadamske ceste, ki ne vodijo nikamor in živino, ki se prosto pase kjerkoli pac. Presenetili so me tudi 'traktorji', ki imajo namesto gum nekaksna okrogla sita, orodja s katerimi blodijo po rizevem nasadu - blatu.


Tokrat je bila noc malo daljsa, zaradi bolecine sem spala ze ob 20h. Postelja v tipicni vietnamski hisici (moj prvi home stay), je bila dovolj udobna, vsekakor pa prevelika, za moje bolecine pokrite z odmerkom tablet.

Ker ima Hoi An kot celotno mesto brezplacen wifi, tale zapis ustvarjam nas sleeping busu do mesteca Hue. Se 5 ur blize severu!