NOVO

8 mesecev Azije. 6 drzav. V sirino, visino in globino. Kulture, okolja, delovanja, politike, druzbe, posameznika, narave in mest. Predvsem pa vase. In ob zivljenju prostovoljke v misijonih za sest mesecev v kamboska dekleta. Temu recem Ljubezen.

A painted house

A painted house.

Status premoznega. Ce imas denar za barvo svoje lesene hiske, si v tej dezelici ze precej premozen.

Nekateri pobarvajo le polnka. Ce jih imajo.

Lesene hiske vasic, katerih prebivalce sem vceraj spoznavala so neverjetne. Ni prvic, da sem gostovala v njih, Laos me je spustil blizu. Vietnam pa je prebogat zanje ...

Me je pa prvic resnicno navdusilo. Razsirjene druzine zivijo skupaj v eno, morda dvoprostorskih hisicah na kolih. Koli jih varujejo pred blatom, ko pride v dezevni dobi. V casu dezja in zelene barve, vecina hisic, ki smo jih obiskali skorajda ni dostopnih.

Torej, sobotni dan sem prezivela nekje ob meji z Vietnamom (provinca Svay Rieng). Skupaj z dekleti smo se namrec uciteljice natrpale v nas moder terenski avto, ki je, mimogrede, precej v letih, in se po prasnih in predvsem vrocih cestah podale na osem urno, predvsem mukotrpno voznjo po Kambodzi. Dodatne ure izleta so bile namenjene iskram v oceh, ko so nasa dekleta obiskala svoje sorodnike in druzine. Home visists jim pravimo.

Spoznamo druzino, se poslikamo in imamo lepo. Preprostost je neverjetna, spomini pa tako globoko zarezani, da niso opisljivi z besedami.

Upam, da slika pricara vsaj delcek mojih podob.

This is how we role it!

A painted house. Nasa dekleta nikoli niso zivele v hisi z barvami.

 
Elektrika? Ventilator? Stoli so izposojeni od bogatejsih sosedov. Tako kot kozarci. Sveze pometeno in preprosto. Obisk Francozov pac ni kar tako.

Cesta, ki pripelje do vasic, kjer je beli clovek se vedno Francoz. Turizem? Ne bo slo.

All in one.

Pure simplicity.
''Ponavadi ni tako zelo cisto.''

Happiness.

Fotografiranje ni nekaj kar pocnejo pogosto. To, da se njihova podoba takoj pojavi na fotoaparatu je ... sokantno? 

12 ljudi, 6 uciteljic in 6 deklet je dan prezivelo na prasnih cestah Kambodze v telem polterencu. VROCE!!! In se enkrat 
v r o c e!

Uciteljica na fotografiji (z zeleno torbico) ima 38 kilogramov. Dekleta tudi nekaj taksnega. Azijske stevilke za tezo so drugacne. 

Rizeve sladkorne palcke in caj. Postrezba, ki jo dobijo zgolj tujci.

 Kuhinja ene izmed nasih deklet. Kuhinja, ki jo spoznajo v soli je wo-ho-ho drugacna.

This is how I live. Decek stoji ob postelji!, okna nimajo oken, omara je luksuz. Kljub slikici je ta druzina precej ok. Zidana hisa! Prezivljajo se s prodajo sladkornih ledenih napitkov ob cesti (stiskajo - otroci in starsi, delajo v nekaksnih izmenah - sladkorne trse in tekocino pomesajo z ledom - ena najbolj priljubljenih pijac kamboskih otrok. Tako zelo preprosto. Pac sladkana voda, bi nekako rekli pri nas. Porcija stane za domacine 500 riel).

Another dusty road.

Kdo ne pase na to fotografijo? Se se spomnis te igre? Tale je lahka! :)

We love to take pictures.

Metla. Poskus uporabe le delno uspesen. Sicer pa so za obisk kot je bil nas, dvorisca vidno sveze pometena! :) 

Pobarvana polkna. In edina nelesena hiska. Hisica iz blata.