Ucimo se ... In napredujemo!

Z drugarkami smo danes zakljucile enega izmed modulov v nasi knjigi.
Ce me poznas, ves, da se ne drzim striktno knjige. Nekje na svoji poti sem zacela verjeti v ucenje skozi igro (ucenja je igra in igra je ucenje), tako da veckrat zaplavamo drugam. Pride pa dan, ko se ucimo tisto, kar tisti trenutek potrebujemo.

Torej, nekoga zanima, kako dalec smo. Drugarke se ucijo anglescine drugo leto. Poudarek je na ustni komunikaciji, to vedo one in vem jaz. Le malokatera bo za pisanje v praksi uporabljala anglescino. Delamo oboje, vendar so bolj pozorne na izgovorjavo.

Danes smo s ponovitvijo ugotovile, da se sedaj znajdemo s prepositions (ampak samo, ce beremo na glas!), osnovnim present simple (samo za I and you). Sedaj znamo opisati druzinsko drevo.

Ni slabo, se mi zdi, da sem lahko kar ponosna, kako skupaj potujemo naprej!

Uspele smo razsiriti besedisce, vendar to vedno znova pozabljamo. Ni si lahko zapomniti vseh novih besed. In veliko stvari ne poznamo. Video rekorder poznajo le iz sole, televizije vecinoma nimajo doma, potni list (uf, tezka!), kreditna kartica (am, se mi zdi, da sem jo ze videla). Knjiga, ki jo uporabljamo ni slaba, je pa klasicno pripravljena za ameriski in evropski trg, ki sili nase glave v obcudovanje ameriskih zvezdnikov in ucenje ameriskih in evropskih navad in mode. Vecino nalog izpustim ali pa naredim nove. Z azijskimi mesti, imeni in predmeti, ki jih uporabljajo. Vcasih pa le ostanem na mednarodnem podrocju. Navsezadnje bodo delale s turisti! :)

Dekleta so super, vcasih utrujena in tezje sledijo. Vcash polna energije. Ne glede na razpolozenje pa so noro vesele, ko nekaj razumejo, ko jim gre nekaj dobro, in ko jih pohvalim.

Vedno, ko so vesele one, sem vesela jaz. Vsaj sestevek njihovega veselja, ce ze ne zmnozek.