NOVO

8 mesecev Azije. 6 drzav. V sirino, visino in globino. Kulture, okolja, delovanja, politike, druzbe, posameznika, narave in mest. Predvsem pa vase. In ob zivljenju prostovoljke v misijonih za sest mesecev v kamboska dekleta. Temu recem Ljubezen.

Tadeja se spreminja

1) Tadejino telo se je navadilo na pike komarjev.
Nekje v glavi imam spomin, da izboklinica (posledica komarjevega pika) ostane vidna na kozi vsaj kaksen dan. Moje telo je sicer za pike komarjev izredno zanimivo, vendar pa izboklinica po novem izgine v nekaj urah. Se vedno jih nisem vesela, se pa clovek kar malo navadi nanje.

2) Zmanjsana poraba WC papirja.
Jap. Morda se slisi zabavno. Nimam ravno neke filozofkse razlage za tole, ampak se je preprosto zgodilo. Morda zavedanje, da je se tukaj vse zmanjsa (cene, vsota v denarnici, luksuzne dobrine ...).

3) Spremenjen spalni polozaj.
Navadno spim na boku s pokrcenimi nogami. Ugotavljam, da je to polozaj, v katerem je malo bolj toplo. Ker pocasi prihaja najbolj vroci del leta, moje telo ze isce bolj ''hladne'' polozaje. Zaenkrat vztrajam na trebuhu. 

4) Povecana kolicina popite vode.
Na dan popijem minimalno 2,5 litra vode. Navadno nekje okoli 3,5. Ne gre drugace. Skoraj se ne premaknem po kampusu brez steklenice vode v rokah. Ko nuja postane navada.

5) Pralni prasek v sobi.
Ah. Luksuz pralnega stroja v Kambodzi odpade. Oblacila peremo na roke. Uniformo, majice, hlace ... Vcasih tudi kaksen bolj ali manj pomemben listek, ki je bil v kaksnem zepu. Ne vem, kako je prati na roke doma, ampak tukaj je res vroce, in pranje perila je neka cudna kombinacija: naporno, torej se potis in zabavno, ker se igras z vodo.

6) Tusiranje s ''hladno'' vodo.
Jah, v sobi nimamo toplovoda ali karkoli pac ze, da bi iz pipe pritekla topla voda kar tako. Ce zelis toplo vodo, vklopis nekaksen elektricni grelnik, skozi katerega gre voda iz pipe in medtem ko potuje, postane topla.
No, kakorkoli ze. Tega ne rabim. Navadno si samo zelim, da se voda v ceveh do mene ne bi tako mocno segrela, ker nekako tusiranje ni vedno ohladitev. :)

7) Moda v kampusu se je spremenila.
No, moja kamboska kolekcija oblacil predstavlja nekaj majic in nekaj hlac. Vse kar se da ohlapno, da diha in da zmanjsam kolicino potenja. Moda? Hja, prostovoljke tukaj imamo svojo modo. Kar je staro, kar je reklamno, kar je simpl simpl simpl, je najboljse. Vecno dnevov nosim reklamne (brezplacne majice), ki jih za del dneva zamenjam za uniformo. Clovek se hitro navadi preprostosti zivljenja brez kompliciranja ob omari, karsnihkoli licil, frizura pa je pac nepomembna. Nekaj kar ti pac omogoca lagodno gibanje in izogibanje znoju! :)

8) Povecana kolicina zauzitega sadja.
Odkar sem tukaj jem sadje. In to veliko veliko vec kot doma. No izbira je precej pestrejsa kot le jabolka. Pa tudi okusno je, sladko, zanimivo in odlicno za kaksno lacno jutro ali popoldne v postnem casu, ko si dovolim le sadje in ne drugih prigrizkov.

9) Povecana kolicina ur z nasmehom.
Vsak dan se smejim. Veliko. Ko srecam dekleta, ko se druzim s prostovoljkami, ko klepetam z domacimi. Nasmeh. :)

10) Izjemno zmanjsana kolicina popite kave.
Morda se se spomnis, da sem v svojih delovnih casih popila najmanj 3 kave na dan (najveckrat 4, 5), in da je bil moj maksimum, pri katerem sem se zacela tresti sedem. No, sedaj se je to drasticno spremenilo. Malo zato, ker imamo v kampusu le instant kavo in instant kapucino, malo pa zato, ker je okolje in kultura kave tukaj cisto drugacna. Nekako se clovek kar potopi v ta svet. Tako sedaj spijem navadno eno kavo na dan. Ce jo pijem popoldne, potem je gotovo ledena. :)


Kavno zrno. In na prstancu vreznina spominov na BKK. Spela, Ziva, kako spomini ostanejo zarezani!!! :)