Koncno: tudi jaz sem Kambodzanka
V vasico v Takeo provinci vodi dolga ravna cesta. Mali, moja studentka, uredi vecino stvari. Sama pomagam z nekaj dolarji. Motodop v mestu in potem kombi, prenatlacen z lokalnimi prebivalci, ki se vecinoma vracajo na obisk k domacim. Verjetno ne polezavati, ampak pomagati pri delu na vasi, kmetiji. Z asfaltirane ceste zavijemo na makadamsko pot, kjer naju pobere Malijin brat. Dozivljanje vasi, tokrat sama v spremstvu vsega, kar je pristno kambosko, se pricne z divjo voznjo z motorjem, preko ceste, polne lukenj. Z dvomom, da je na koncu ozke steze med polji, vas, prispemo v prasen zaselek his, ki obdaja pagodo in solo. Tri hise za ograjo so dom Malijine razsirjene druzine. Priklanjanje in moji polomljeni kmerski stavki zacnejo svojo pot. In se ne prenehajo. Obiskovalci so prihajali, da bi videli cudo bele koze, velikega in zanje lepega nosu, svetlih las. Sosedje, sorodniki, vascani, ki so zgolj slisali novico, da je nekdo 'drugacen' na obisku. Opazovana kot na razstavi sem se z nasmehom in lastno radovednostjo trudila za komunikacijo. Mimogrede, Kambodzani gledajo tudi z rokami. K sreci po dveh mesecih z lokalnimi dekleti to ze vem, in mi je postalo domace in vsakdanje. Tudi sama se vec dotikam ljudi - tukaj to ni tabuizirano kot posebna vrsta blizine.
Mali me je peljala tudi okoli po vasi. Prvi krog sva naredili s kolesom, kupili sva vodo in led, pokazala mi je svojo solo in tempelj. Vmes sva se ustavljali pri razlicnih lesenih hisicah, da sem pozdravila. Med drugim tudi dedka in babico, pa prijatelje pa se nekatere pomembnejse vascane.
Vas ima elektriko, nekaj cest, ki so dovolj siroke za tiste tri avtomobile, ki jih vas premore. Televizija je luksuz vsake pete hise. V Malijini druzini je nima nihce. Nekje 16 ljudi najdes v teh treh hisicah za eno ograjo. Delijo si en moped in dve kolesi. Skupaj premorejo mini traktor za rizeva polja in tri krave. Te potrebujejo za delo, niso molzne. Imajo enega prasica in vodno zajetje - mlako - za susno dobo. Preprostost, ki jo presenetljivo mocno povzdigne nasmeh in presenecenost nad trdno povezanostjo druzine.
Dva dni sem prezivela v najrevnejsem delu vasi, ki deluje presenetljivo samooskrbno. Doma o tem govorimo kot o cudu narave, tu pa je to edina moznost prezivetja. Vas je sicer manufaktura v malem, velika vecina domov namrec plete blago (zenske in otroske roke) in skrbi za rizeva polja (moski). Usmerjeno pridelovanje za razvoj vasi (elektrika, ceste).
Na mizi druzine: mati, Mali in dva brata, se je tokrat znaslo tudi nekaj mesa. Nekaj priboljskov je poslala babica, bojda je to znak, da sem naredila res dober vtis. Z mojim prispevkom, darilom, instantnimi testeninami, sem olajsala druzini kaksna dva tesna kuhe, zato sem se pocutila malo bolje. Turistka, srecna uciteljica, in preprosto kmecko dekle, ponosna nase in na svojo nezahtevnost, sem se znasla v casovnem in kulturnem stroju, ki me je po nekaj urah popolnoma posrkal vase. Mali komaj govori anglesko, nekaj besed zmore po stirih mesecih ucenja jezika. Druzina z mano klepeta v kmerscini. Ceprav sem slaba, mi vcasih ploskajo od veselja in obcudovanja. Pa je vseeno slo. Z znanjem kmerscine in spostovanjem njihovih navad in ravnanjem po njihovi kulturi, sem si prisluzila naziv clana druzine, Kmera, vabilo, da prezivim kmersko novo leto z njimi in ogromno pozornosti otrok, s katerimi sem lovila svojo igrivost. Znasla se tudi na sestanku vaske skupnosti (jap, z nesteto pogledi, strmljenjem) in na obisku v vaski soli na prostem.
Osrecili so me z mangom in velikim trudom, da bi se pocutila dobro. Malijin druzina je ena najbolj revnih v vasi. Anglesko sem govorila z opazovalci, predvsem otroki, ki se sedaj ucijo anglescine tudi v javnih solah. 'Excuse me. I am from the village and I study English. May I please speak to you to practice English?'
Spala sem na prostem, pod hiso. Na postelji, ki je podnevi miza. Brez zimnice, vendar z mrezo proti komarjem.
Popoln vikend vsega. Izpolnjena zelja po ziveti lokalno, jesti lokalno, spati lokalno in biti lokalno.
 |
Rotha. Stirimesecni fantic z japonskimi ocmi. Oce sluzi na Japonskem, mama skrbi za otroka. Naravno in pristno. Rojen doma, vzgojen s pomocjo sestric in tet, brez plenic. Tako sem tudi jaz dobila svoj tus. :-) Zanimiva vaska navada je gotovo dejstvo, da kakec poje kuza, ki tudi ocisti otrokovo ritko. Ne neki tocki (upam, da se mi samo zdi) so mi s pomocjo prevajalca, ponudili odkup otrocka ... Zaradi jezikovnih tezav res nisem prepricana, ali je bilo bolj za hec ali ne ...
Sicer se v vasi vse deli, pri vsem sodeluje. Drugi dan sem bila povabljena na kosilo k bogatejsi druzini in z mano je jedla tudi 'moja'druzina.
Vzgoja otrok je stvar razsirjene druzine. In ker starsi ogromno delajo, je skrb velikokrat na starejsih bratcih in sestricah. Pogled na njihovo skrb je cudovit. |
 |
| Otroska posteljica. Neprenehoma v zibanju, vendar ocitno zelo varno in naravno. My like! |
 |
| Jezero, ki navdusi z nekaj lokalnimi ribici. Pogled, ki me ustavi za dolge minute. |
 |
| Phnom Chisor (Khmer: ប្រាសាទភ្នំជីសូរ) is a 133 m high hill in Sla village, Rovieng commune, Samraŏng District, Takéo Province, Cambodia. It rises about 42 km south of Phnom Penh. There is an ancient Khmer temple located on top of the hill. The temple was built in the 11th century of laterite and bricks with carved sandstone lintels by the Khmer Empire king Suryavarman I, who practiced Brahmanism. It was dedicated to the Hindu divinities Shiva and Vishnu. |
 |
| Skozi okno templja, starega in razpodajocega, z nasmehom opazujem razgled na kamboska rizeva polja. |
 |
| Happy me. Thankful to Mali. Mislila je na vse. Kombinacija lokalnega in lokalno turisticnega je bila izjemna. :-) |
 |
| Odprava na goro Phnom Chisor - kolesarjenje nekje 20 kilometrov v eno smer in vzpon po okoli 400 stopnicah - uspesna. Razgled presenetljivo fantasticen. Gora po Kamboskih merilih predstavlja 118 metrov visok hrib. In je lokalni must see, z mini 'Angork watom'. Brez turistov. Provinca Takeo jih privabi le nekaj. |
 |
| Babica. Starejsi ljudje na vasi imajo poseben pogled. Na trenutke lahko cutis njihov strah in potalcenost pomena njihovega zivljenja. Pa hvaleznost, da so tukaj. Kamboske oci so tako zgovorne. Otroske s posebnim sijajem crnine, starejse utrujene in umirjeno srecne. |
 |
| Opice povsod. Tale nas je zamotila s svojo igro z ogledalom! |
 |
| Rizeva polja, ki lovijo pogled v svoji intenzivni zeleni barvi. Zeleno, ki te ljubim zeleno. |
 |
| Izgubljanje po vaskih cestah. Tale ena lepsih in vodi do Bude na naslednji sliki ... |
 |
| Templjev je ogromno. In tale Buddha je ogromen! Dan pa cudovit! |
 |
| Velikost kolesa nikoli ni pogojena z velikostjo otroka. Vsi se vozijo z velikimi kolesi, navadno je eno kolo na druzino. Za nas kolesarski izlet, bile smo tri, smo si kolesa nabrale pri treh druzinah v vasi. :-) |
 |
| Druzina. Precej razsirjena. Malijin brat je ostal brez roke ob delu s strojem - nisem razumela katerim. Solanje zanj otezeno, saj je ze samo kolesarjenje do oddaljene sole podvig. Se vedno se isce NGO, ki bi mu pomagal skozi solo .. |
 |
| Hisa moje studentke Mali. V isti hisi zivijo tudi psi in za hiso se krava. Kuhinja je locena hiska, zivljenje pa se odvija zgolj 'pod hiso', v senci, z viseco mrezo. Stranisce si delijo tri druzine. Smeti ... So povsod, locevanja ni. Ovitki bonbonov, katere sem delila otrokom, so lezali povsod ... Nasmehi oprostijo kulturne razlike! |
 |
| Otroci. Morda sorodniki, morda ne. Nekako se je v 36 urah okoli mene izmenjala celotna vas. Nekateri so zgolj strmeli, drugi hvalili mojo lepoto: predvsem polt, nos in lase, nekateri se zapletali v poskuse pogovora v kmerscini. Otroci ti prirasyejo k srcu, odrasli te nasmejijo. Na neki tocki, smo ugotavljale navade nosenja modrcka in njihovo nenosenje, so mi nazorno prikazale. V kulturi je veliko dotikanja in telo je tabu zgolj v pokritosti v javnosti. |
 |
| Mali je, preden je vstopila v proces solanja pri nas, kaksna tri leta zgolj pletla blago. Tudi kot otrok je redno manjkala v soli, da je pomagala druzini preziveti. Pokazala je tudi meni, vendar je delo izredno natancno in ... Enolicno. Vsaka cast. Blago za sal pletejo nekje teden dni, sal pa prodajo za 3 dolarje. Kje se izgubi strosek nakupa niti ... Ne vem. |
 |
| Ko se tusiras kot lokalci. Z obilo obcinstva: otroci in dekleta in podrobnimi navodili, kako in kakj. Sarong je izposojen, dezevnica zbrana v dezevni dobi. Sarong je po kopanju moker, jaz pa se vedno nasmejana! Ena izmed kamboskih zelja uresnicena. |
 |
| Z Mali, mojo gostiteljico, v njihovi tradicionalni opravi za velike slovesnosti. Blago za krilo je naredila sama! |
 |
| Being a Cambodian means wearing a pyjama during a day. And a plet. Zasluzila sem si poimenovanje lokalke! |
 |
| I ate flowers!!! In najboljso ribjo peanutski mango omako ever! |
 |
| Izlet v rescue center / zoo ni bil poceni. Je pa tole drugacno kot vse, kar sem videla do sedaj. Na primer: po vrtu se vozis z motorjem ali avtomobilom. Ogromnoooo! :-) |
 |
| Monkeys everywhere!!! V naravi, ob cestah, v pagodah ... Nekaksne kamboske veverice. Le da so malo bolj zabavne, in imajo dobre oci za kamere. In banane. |
 |
| Zbiralnik za vodo iz dezevne dobe pomaga preziveti v susnih mesecih. Seno ni zgolj seno, ampak je tudi shramba za riz. :-) |
 |
| Zivali zivijo z druzino. Delijo isto streho. Imeti kravo ze pomeni korak na lestvici. |
 |
| Riz. Nismo ravno v sezoni riza, pa ga vseeno najdemo. Nekateri s skrbnim shranjevanjem dezja iz dezevne dobe in trdim delom setev pomnozijo iz ene na dve ali tri na leto. Pogled na zelena rizeva polja je izjemen. |
 |
| Gostja na tedenskem sestanku vascanov. Ko se vas izprazni in se VSI zberejo, da poslusajo novice, politicne nagovore, uskljajujejo ekonomijo in prenasajo lokalne cence. Povabljena jaz sem postala pomembnejsa cenca. |
 |
Ko postanes domacin, uporabis prevoz kot ga uporabljajo domacini. Mini kombi s 26 potniki (in ne devetimi!). Od tega dva na voznikovem sedezu. Vecina delavcev v tovarnah v Phnom Penhu, ki se v nedeljo popoldne vracajo iz provinc. Vroce, tiho in ne prevec zabavno. No, jaz sem uzivala!
Pod vtisom obiska muzeja genocida prejsnji dan, je le en trenutek, ko se nisem pocutila prijetno. Srecanje z lokalcem, starejsim dedkom, v opravi Rdecih Kmerov: crna delovna oprava in rdec sal. Dih mi je zastal in srce je utripalo hitreje. Ce jaz cutim zgodovino Kambodze tako mocno, kako jo morajo sele vsi ti ljudje, ki so jo dejansko ziveli. Prisotnost duha vojne, strahu, policije, ki se resno sprehodi cez vas, se vedno zbuja obcutke in mocno tabuizira temo. Se vedno je nekje zadaj vprasanje, kdo je morda na drugi strani, in kdo je tisti, ki zaustavlja razvoj. Da je Kambodza na vasi v fazi stagnacije je vec kot ocitno. Prepad med Phnom Penhom in vasjo je enostavno prevelik, da bi lahko bil neuravnavan. Nekdo ocitno se vedno potrebuje volilce, ki ne vedo.
|
View Tadeja Mesojedec's profile
