Stopila na Azijska tla

Vav. Azijo se ze takoj obcuti drugace. Navsezadnje je ob 19h cca 30 stopinj. :-)
Torej, na letalu spoznala prijaznega Vietnamca, ki studira v Milanu. Morda sem si celo zagotovila bozicno vecerjo. :-)
Viza on arrival deluje, sedaj imam svojo prvo nalepko v potnem listu in noro se veselim vseh naslednjih.
Javila sem se domacim, tistim, ki jih malo bolj skrbi, torej je tudi to urejeno.
Taksi ... Glede na navodila na netu, sem ga preplacala. Z vsem pogajanjem sem prisla na ceno 10 dolarjev, so mi pa v hostlu rekli, da sem carica. Je vendarle tole ura, ko avtobusi ne vozijo vec in imajo taksisti boljse pogajalsko izhodisce. No, sama v taksiju za 45 minut voznje - se ni tako slabo, a ne?

Hostel zgleda super. Cimra, Singapurka tudi. Cisto, noro prijazni, sezujes se pred vrati!!!

Joooj, ne morem, da ne omenim. Ce bi letela vec, bi imela sto kil. Vedno sem trdila, da je hrana na letalu psiholoska fora, da pac zamotijo rajo, ki potem raje zveci, kot krici, plus tega pa se ves cas nekaj pricakuje. Se vedno se tega izreka drzim, samo tile Emirati so tole vzeli zelo zares. Hrane prevec, filmov 200, posnetki iz letala, grafika leta, vreme, spet hrana, slusalke, odejica, poustercek ... Lajkam luksuz, ki ga tule verjetno ne bo vec ...


To je to zaenkrat. Grem raziskovati okolico in ljudi hostla.