Socialno podjetnistvo

Eden izmed dosezkov svojega dela na katerega sem resnicno ponosna, je stvaritev knjige Socialno podjetnistvo.

To je bil zadnji vecji zakljucen projekt na Mladinskem cehu. Knjiga, ki sedaj ze stoji v svoji blazno kul podobi (hvala Blaz in Andrej), je plod mojega dela zadnjih petih let in fantasticnih soavtorjev. Knjigo slovensko okolje resnicno potrebuje, saj poleg zakona, socailno podjetnistvo se nima strokovne podlage. Prav tako smo naredili z vsebino en korak dalje v definiciji in temelju nekaterih novih pojmov, ki pa v praksi ze kar nekaj casa obstajajo (ponosna na druzbene inovacije in kompetence socialnega podjetnika). Resnicno smo se vrgli v besedicenje in poleg strokovne vsebine knjigo naravnali tudi prirocnisko. Da bo uporabna.

Na naslovnici vam sicer ne obljubljamo uspeha in resitve sveta, sem pa prepricana, da knjiga nosi se kaj vec kot le znanje, ki siri razgledanost.

Dodajam poglavje Vstopno besedičenje ... 


Vav. Zadnjih pet let strokovnega dela in napredovanja je dobilo svojo fizično obliko. Tako kot sta socialno podjetništvo in družbeno inoviranje dobili svoje liste, barvo in črko na papirju, ki ni zakon. Avtorji smo resnično ponosni.
Naraščanje pomena družbenega inoviranja in socialne ekonomije daje tej knjigi poseben pomen. V zadnjih dveh letih (to je namreč čas, ki si ga je vzel priročnik pred vami, da je nastal) je socialno podjetništvo postalo predmet številnih pogovorov, predavanj in raziskav. Še vedno pa imamo občutek, da je v širši javnosti socialni podjetnik viden kot nekdo, ki je padel na glavo. Četudi stojimo na glavi, se tisti, ki se ukvarjamo s socialnim podjetništvom in družbenim inoviranjem, v tem položaju dobro znajdemo in smo pravzaprav čisto srečni. 
Vsebina knjige, ki je pred vami, je rasla skupaj z našo strokovnostjo, še bolj pa izkušnjo. Avtorji smo prek izkušnje prihajali do pomembnih spoznanj, ki smo jih v kar največji meri poskušali prenesti v knjigo, ki bo tako bralcu tudi uporabna. Zavedanje, da so zapisane besede korak k spreminjanju pogleda na socialne podjetnike in preskok v utemeljevanju ideje socialnega podjetništva ter družbenega inoviranja, je postajalo vse močnejše.
Socialno podjetništvo, za slovensko okolje nekaj novega glede na zakonodajo in nekaj starega glede na načela, po katerih deluje, postaja predmet številnih diskusij in vprašanj javne razprave. Okolje, kamor je bilo formalno postavljeno, nekako še ni zaživelo (čeprav nas je kar nekaj, ki se borimo, delamo, odpiramo vrata socialnim podjetnikom in nikakor še nismo izgubili upanja!). Tako se vsi, ki verjamemo v idejo, v bistvu vztrajno soočamo z ovirami in pridno razlagamo (in razglabljamo).  
Socialni inovatorji prihodnosti in ekipa, ki stoji za tem imenom, so se v zadnjem letu osredotočili na modele in pomen družbenega inoviranja. Družbena inovacija je namreč tista, ki lahko spremeni sistem in posledično vsaj za določeno ciljno skupino ali družben problem tudi življenje. Ali je družbena inovacija kot taka uresničena v klasičnem ali socialnem podjetništvu, v javnem sektorju ali nevladni organizaciji, dejansko ni pomembno, saj so njeni družbeni učinki nad tem. In ker smo Socialni inovatorji prihodnosti entuziasti in verjamemo v spreminjanje družbe, podpiramo razvoj družbenih inovacij na vseh področjih našega življenja.
Pri svojem delu se avtorji srečujemo z mladimi podjetniki in nevladniki – z vsemi, ki jim je bolj kot za številke mar za družbo in svet, v katerem živimo. Vendar je njihova začetna motivacija velikokrat (pre)hitro povožena od nepodpornega okolja in občutka, da njihova inovacija v bistvu ne odgovarja na potrebe družbe. Tako se motivacija zgubi, začetni zagon vlaganja časa in o sredstev v samo idejo pa upade. Poskušamo jih spodbuditi in jim stati ob strani, odpreti kakšna vrata. Včasih celo zavrtimo kakšno telefonsko številko, največkrat pa z njimi presedimo ure in ure ob uporabi različnih metod in tehnik, da skupaj stopimo korak naprej. Upamo, da bomo komu pomagali pri kakšnem koraku naprej tudi s to knjigo.

Včasih se zdi, da s socialnim podjetništvom zahtevamo od ljudi preveč: da znajo prepoznati družben problem, da so podjetniki, da znajo z ljudmi, da so družbeno empatični. Ko smo ugotavljali, katere kompetence mora imeti socialni podjetnik razvite, pa smo prišli verjetno do enega ključnih sklepov te knjige: da socialni podjetnik ni en sam človek ali neki manjši tim, ampak je skupnost entuziastov, ki dela in ustvarja za skupnost in družbo. Ključna stvar družbene inovacije in socialnega podjetnika je skupnost, ki jo predstavljamo ljudje, ki z različnih področij in z različnimi kompetencami stopimo skupaj za določeno idejo in jo, tudi s pomočjo podpornih mehanizmov,  ne glede na ovire, uresničimo. In spremenimo svet.

urednica Tadeja