Mesto tisocih luci: Singapur

Uf.
Singapur.
Prisezem, da je se bolj osupjiv, kot se slisi, ali kot si lahko predstavljas.

Stolpice, igra arhitektov, umetni parki in jezera, luci. Nadhodi, podhodi, ulice, podvozi, food courti, ogromni trgovski centri, prestizne trgovine.
Glamur prestiza in visokih cen.
Spila pijaco za 46 dolarjev.
Kamboska oblacila zamenjalo nekaj, kar priblizno ustreza merilo za dress code za vstop v svet prestiza.
Osuplost nekoga, ki je odrasel na travnikih in v gozdovih vasi in malega mesta. Pomesanega z azijsko krvjo, ki sedaj tece po zilah, je privabila nekaj vzklikov in brezbesedno osuplost.

Nekje v ozadju najdes tudi vsecne ulicice Arabskega sveta, Indije in Kitajske.

Osupnila sem.
O Singapurju sem ze pisala. Sedaj ga spoznavam. Mesto, drzavo in otok v enem, kjer red se vedno ureja tudi smrtna kazen in bicanje, kjer je zvecilni gumi prepovedan, smetenje kaznovano z globo in mediji strogo cenzurirani. Politicni sistem diktatorski, njeni prebivalci pa nad njim navduseni: deluje! Ja, morda imamo smrtno kazen za trgovanje z drogami in druge vtroglave kazni, ampak zaradi njih je to najbolj varna in razvita drzava. Oprani mozgani ali mnenje? Vodljivi prebivalci ali dober sistem vodenja drzave?

Marie je Singapur prikazala v vseh njegovih carih: preprostosti ulic revnejsih, neskoncnih taksi vozenj, vrtoglavih cen pijac v barih, ulicni hrani, udobnosti in odprtosti njenega dom. In se ostajam tukaj.

Kako se pocutim? Irene je na terasi 57 nadstropja stolpnice - hotela z najbolj velicastnim pogledom na Singapur rekla, da se pocuti kot kraljica sveta.

Afekt je zame nasproten. Pocutim se majhno. Majceno.
Ta veliki svet velikih luci in blisca prestiza ni moj svet. Moj svet je malo bolj na severu, kjer je nasmeh in dotik tisti, ki osupne.










Utrinki: Arab street
(res res vsecno!)