NOVO

8 mesecev Azije. 6 drzav. V sirino, visino in globino. Kulture, okolja, delovanja, politike, druzbe, posameznika, narave in mest. Predvsem pa vase. In ob zivljenju prostovoljke v misijonih za sest mesecev v kamboska dekleta. Temu recem Ljubezen.

You are not alone in this




Danes, ko se je celoten kampus zbral pri sveti masi na zgocem soncu na izpraznjenem travniku, je zavel posebej optimisticen veter. Lopata je prvic pobrkljala po zemlji, blagoslovljena voda se je dotaknila izsusene zemlje, pesem je zavela na zapuscenem predelu kampusa. Veselje in nasmehi oznanjajo, da bo nastala nova stavba - sola, ki bo gostila zadnjih let razredov osnovne sole, ki je doslej ucenci niso mogli obiskovati pri nas zaradi prostorske stiske.
Dolgo smo cakali, dolgo se je molilo in papirolovalo.
V maju bodo zaropotali stroji in mislim, da se vsi veselimo tega ropota.

In se vedno, tudi po blagoslovu kamboskega skofa in vseh nasih molitvah, smo veseli molitev tudi od doma. Vsi ti otroci se resnicno veselijo moznosti nadaljnjega solanja. Morda bo to pomagalo, da bo kaksen kamboski mladostnik vec zakljucil dvanajst razredov osnovne sole in ne ostal le pri osmem ali devetem razredu.

...



Z novo energijo sem se podala v zadnje tri mesece kamboskega veselja.
Pogovori z druzino, pisma s prijatelji, pozdravi od vsepovprek, mi dajejo vedeti, da tukaj nisem sama.
Dobra energija je to.

Dekleta pa se sedaj v malo vecjih razredih (ena prostovoljka manj) pridno vzpenjajo po lestvici znanja. Jaz se ucim novih imen in spreminjam metode dela.
Pripravljajo se novi dnevi, iscem nove izzive, pomagam in skacem kjer le lahko.
In, jap, danes sem ugotovila, da mi kamboska besede kar dobro tece - predvsem pri pesmih. Uf, se mi zdi, da bom tale svet mocno mocno pogresala.
3/6 mesecev v Phnom Penhu so minili. In ja, se vedno rastem, se vedno se ucim in se vedno vem, da lahkok naredim se vec.