Lekcija prezivetja: hrana

Nekje na poti se je clovek tukaj naucil preziveti z naravo. Urejanje vrtov ni ravno vrlina.
Vse kar potrebujejo za prezivetje se najde v naravi brez posebnega truda: poznajo in jedo milijone vrst sadezev in zelenjave: brez skrbi, niso vsi okusi dobri, nekateri so prav neokusni (kar pravijo tudi sami) pa znajo tudi to kaj hitro popraviti z soljo, sladkorjem in cilijem.
Znajdejo se z lovljenjem zab, podgan, crickov, kobilic. Jedo polze in recne skoljke. Ribe. Lotusove cvetove, stevilne trave, korenike.
Nekaj riza in kombinacija sadov narave za katere ni potrebnega truda. Zraste kar samo od sebe!

Zame precej spostovanja vredno. In nenavadno, da kar ni konca in kraja novega, ko se sprehajas po podezelju.

Poskusam ujeti cimvec v spominsko kartico fotoaparata. Okusov in vonjev zal ne morem naloziti na tale oblak.

Polnjena zaba. Omamno. Sploh zelena fila, ki je narejena iz spodnje trave in spominja na ginger. I love this green taste!

Lajk okusu tele trave. Ginger style mi postaja vsec.

Luksuzno kosilo za gosta iz tujine. Lajk domaci ribji omaki. In vecerji, ki je sledila temu kosilu.

Lotusov cvet. Neprevec okusne, pa vseeno ok, so male bunkice v rozi, seveda potem, ko jih olupis.

Mango. Nesteto vrst. Tale pregrenak zame, je pa podoben jabolku. :)

Mango in banane. Povsod so. Tako kot pri nas jabolka. In kako narobe svet. Jaz sem nora na mango, oni na jabolka. V Kambodzi jih sploh ni, uvozena iz Tajske pa najcenejsi kilogram stane 2 dolarja, cene pa so za visjo kakovost in sladkobo vrtoglave. Mango pa dobis kilogram za 15 centov. Kako je vedno tisto, cesar nimas, boljse. Mimogrede, glede na moje blebetanje, si vecina predstavlja Slovenijo kot dezelo jabolk.

Kako se ujamejo kobilice. Ob rizevih poljih najdes taksnale cebre in nad njimi polivinil z lucjo, ki ponoci daje svetlobo. Kobilice (ali cricki) se zaletijo v polivinil s svetlobo in padejo v vodo. Naslednji dan jih zberejo, nasolijo, cvrejo in pojedo / prodajo. Bojda okusno, zal je stevilo vidnih nog in rok previsoko, da bi spravila to v svoja usta.

Eno najboljsih kosil v Kambodzi, ki mi je pred nekaj meseci povzrocilo zastrupitev s hrano. Se vedno sem navdusena nad spominom in okusi. Tudi roz.

Alkoholni riz. Sem ze omenila, da alkohola tukaj skorajda ni. Na porokah in ob praznikih pijejo pivo. Moski. Nekateri kuhajo rizevo zganje in ga prodajajo na trznici. Tole je nekaj, kar morda se kdo kupi. In je omamno dobro. Meni je bilo res zelo vsec, in ker v Kambodzi zenske ne pijejo (pijemo) alkohola, je le polovica vsebine zadoscala, da sem na sesturni avtobusni poti spala kot dojencek. Je pa mesanica riza, rizevega zganja, sladkorja in svezega kokusa. Lajk.

Durian, horrible smell. I cannot eat it, it makes me feel like throwing out. So smelly that is forbidden in some areas (of course not in Cambodia).

Brez imena. Malo kiselkast in zelo vsecen okus.

Ogromne grenivke / pomarance. Samo na severu. Nisem fen, je pa zanimivo in fascinantno. Velikost in nacin, kako se je. Mocen olupek namrec nikakor ne mores zgristi in ga zato izlocis. :)

Dragonfruit. Lepsa in pomanjsana razlicica lubenice - nekaj vodenega in brez okusa.

Cricki / kobilice. Kdo ve. Popularno. Tako kot pajki, podgane, jajca, z zarodkom piscancka. Predvsem kot prigrizki na avtobusnih postajaliscih.

Lici. Tega poznamo tudi v Sloveniji.

Rambutan. Vecja in okusnejsa razlicica licija. Meni je vsec. Sladko, preprosto.

Levo tamarin - zelo dober sadez, za katerega sem sprva mislila, da je posusen, pa je taksen, ko ga naberemo z drevesa. Vcasih sladek, vcasih grenak, odvisno od srece. Sadeza samega v sredici ni veliko, je pa okusno.

Slab ponaredek cesnje. Podobnost je le v velikosti in pecki na sredini. Okus precej bolj kiselkast pa vendar zanimivo.