Skarjasta avantura

Po vec kot enem letu sem obiskala frizerski salon. Jap, tudi doma nisem ravno zahajala v salon. Zakaj le, ko je investicija 25 evrov v relativno profesionalne frizerske skarje, delovala izredno dobro. Odkrila sem nekaj prikritih frizerskih talentov med svojimi prijatelji + ugotovila, da je obisk frizerja stresen in drag se za nekaj drugih ljudi, ki so lansko leto glodali z mano. No, investicija se je vsekakor ze povrnila.

Pa vendar me lastnistvo skarij ni odvrnilo od izredno spontanega, ce ne celo magnetsko povezanega obiska frizerskega salona. Res je, da v moji zavesti ze nekaj case raste spoznanje, da si z vsakim cesanjem potrgam kopico las.
Tako sem se znasla pod skrajami izredno samozavestne frizerke, ki se je kljub jezikovnim oviram pocutila, kot da obvlada situacijo. In ob taksnem samozavestnem odnosu, se niti jaz nisem upirala, ko mi je vidno skrajsala lase. Navsezadnje je moja griva kot slabo negovana levja glava, kajne?
No, danes mi ni vec tako prav, ker malo pogresam cukanje in tiste dolge lase, ki so mi sli ze malo na zivce. Navsezadnje, se nikoli v zivljenju nisem imela tako dolgih las, kajne? :)


Koncna podoba je ponovno spodbudila misli namenjene trajnemu likanju las. To do or not to do? 15 dolarjev vs 150 evrov v Sloveniji? Kaj pa moji kodri, ki navsezadnje niti ne zgledajo tako slabo!? Le se 14 dni za odlocitev ...

3 dolarje za strizenje in likanje in pozornost dveh frizerk v salonu v najbolj turisticnem delu mesta, ob lovu za spominke in darila in spontane odlocitve. Tu v nasem delu mesta, bi me verjetno stalo kaksen dolar manj, pa recimo, da svoje lase malo bolj zaupam tistim koncem ob reki.

Magnetna sila me je sicer povlekla pod skarje, ko sem pohajkovala po mestu v lovu za malimi predmeti, ki bi jih lahko pritrogala na slovensko ozemlje, z namenom, da se bo na policah mojih prijateljev lazje ujel prah. Vsekakor si zelim, da nekaj kamboskega nabira prasne delce moji druzini, in na ta nacin opominja, da brez mene ni vse cisto enako!!!