Bangkok II

Pa je malo bolje. Spanec in malo bolj resni koraki na ulice Bangkoka so me prebudili. Vneto oko me ni ustavilo pred plazenjem naokoli, mi je pa odvzelo nekaj ur spanja.

Spanci se vedno ne govorijo anglesko, Tajci pa so toliko napredni, da zacuda okoli ne hodijo v pizamah (#Cambodia). Prisegam na pesacenje in nabiranje kondicije. Bolj kot hoja me je danes utrudilo sedenje v meditativnem polozaju. :)

Dan sem namrec prezivela v meditacijskem centru budisticnega templja, kjer sem se (po dolgomesecni zelji) koncno priucila osnov Vipassana meditacije. Stojece, sedece, hodece in lezece. Nisem (se) strokovnjak, sem pa malo potipala, kako to gre, in rezultat: vsec mi je. Moje telo sicer (se) ni narejeno za nepremicno sedenje v lotusovem polozaju in hoja gor in dol po prostoru v tisini s posebno tehniko je na zacetku precej bizarna. Potem pa se prepustis navodilom, se malo prisilis v upostevanje in ure minejo presenetljivo hitro.

Nekje med skakanjem po mestu, sem stopila v azijsko kuhinjo s pravim Pad Thai. Mrzlica fotografiranja me nikakor ni zajela, po novem krivim izgubo uporabe velikega crnega fotoaparata, ki mi je bil na voljo v Kambodzi. Moj mali Nikon pac ni vec dovolj, da bi lahko posnela kulske fotografije.

Sedaj sem lastnica avtobusne karte na jug (ja, resno so me premamili otoki), tako da se bom po celonocni voznji jutri zbudila nekje na plazi Ko Phi Phi (otokov). Poskusila bom skociti na obe strani: na jug in potem se na sever. Pa vendar je veter in dez mocan - vprasanje kam me naplavi. :)

Se vedno odstevam dneve. Tokrat sem pri stevilki 12.