Le kaksna bi bila Kambodza brez tebe, gecko?

Hisko, ki smo si jo prostovoljke uredile v dom, delimo se z enim prebivalcem brez definiranega spola. Gecko.

V temle polozaju slavni gecko vsak vecer prejme moj lahko noc v svoj naravni habitat.

Morda se zdi, da je blog namenjen zgolj živalici na sliki, vendar je tale gecko in njegova zgodba precej vec kot le zgodba o ogromnem, pisanem martincku / moceradu ali karkoli bi ga ze poimenovali v mojem maternem jeziku.
Ta ekstravaganten in barvit plazilec je eden izmed klucnih protagonistov vsakdana v nasem kampusu. Za njegov obstoj navadno izves, preden ga spoznas. Morda najprej slisis njegov znameniti (izredno prodoren in glasen) nacin oglasanja, o katerem se po tezko prespani noci, prepiras ob zajtrku.
"Kaj je ta nocni zvok: ge-ckooo, ge-ckooo, ge-ckooo?"
"Ne razumem, kaj mislis ..."
"Pa joooj, to kar mi je celo noc piskalno na glavo, neka zival ali pac nekaj?"
"Aaaa, mislis zvok ta-taaa, ta-taaa?"
"Pac ja, nekaj taksnega."
"Ja, to je geko, ga se nisi srecala?"



In tako se zacno zgodbe in lov za iskanjem novega prijatelja, o katerem zvokovna zgodba nikoli ne bo poenotena z drugimi usesi.
Naslednja informacija, ki jo dobis o imenovanem zvoku je, da če omenjena celebrity nate, se prisesa na tvojo kozo. In ce jo zelis odstraniti potrebujes pomoc neke druge osebe. Obicajni "ssssss", ki je dovolj za macke, njemu ne pomeni kaj dosti.
In tako se ustvari popacena slika zivali s cudnim zvokom, ki na stenah nase sole caka, da skoci na enega izmed nas in tako zadrzi svojo skrivnostno slavo, ki krozi med obiskovalci kot veliki mit ali basen ali karkoli pac ze. Verjetno je za vsakega poseben obcutek, ce se o njem pogovarjajo v sepetu pri zajtrku!
V nadaljnjih petih mesecih sem pricakovala veliki dogodek, ko bo (najverjenteje Irene, ki je bila zaradi zgodb o zivalici najbolj prestrasena) nekdo tekal po kampusu in krical "Gecko, gecko, gecko, aaaaaaaaaaaaaa, help, help, help!!!" No, ni se zgodilo!

Gecko je torej tema pogovorov, je razlog tekanja sem ter tja s fotoaparatom, je razlog izostrenega poslusanja in potem oponasanja njegovega oglasanja.

In nekje na poti spoznas, kako preprosta so ta bitja, ki se drzijo svoje rutine bolj kot mi veliki prebivalci planeta. Tako vsak vecer, preden odklenem vrata svoje sobe, da zakljucim dan, pozdravim tudi gekota, ki sivi z mano. Vedno na istem mestu, na tem, kot ga vidite na sliki. In vsak vecer recemo o njem vsaj dva stavka.

Ceprav najvecja celebrity, pa gospod gecko ni edina zival, s katero si delim dom ... ;)