Utrip glavnega mesta in razmislek o jugu

Vientiane.
V glavno mesto prispela brez zapletov na poti. Vav. Presenetljivo, ampak kar malo dolgocasno. Je pa na poti prislo do izjemne razlike v naravi. Izpod hribov, skal in dzungle, je pokrajina postala ravnina, kjer se ovinki cest spremenijo v cesto, ki ji v daljavi premice ne vidis konca. Temparatute zraka narascajo in zopet sem se znasla v oblekci. Ocitno vsa nakupljena topla oblacila potujejo na dno nahrbtnika.

Iskanje prenocisca v glavnem mestu je malo bolj naporno, saj je vecina poceni prenocisc polnih. Nasla posteljo za 3 evre v skupinskih sobah, ni slabo, vendar ni luksuz. Po tem, ko sem se ustalila, sem na prvem potepu zagledala Mikea in Dana, moja sopotnika iz jungle in jih s poskusom zaigranega ropa rahlo prestrasila. Dan smo preziveli skupaj, z odkrivanjem mesta in kosilom. Vmes sem skocila na svojo prvo azijsko masazo, po priporocilu Lonelya, in bila navdusena. V zameno za 5 evrov sem dobila najboljso masazo v zivljenju, malo boleco, ampak vseeno top. Maserka, drobno dekle pri 20-ih, me je dodobra premetala, mi zvijala telo in pritiskala na prava mesta. Po eni uri sem se pocutila res odlicno.

Glavno mesto je se eno mesto, ki je sicer presentljivo kompaktno. Navsezadnje je stevilo prebivalcev enako kot v Ljubljani. Kot prestolnica pa me je presenetila s cistoco in kar nekaj ogromnimi vladnimi objekti. Prvic po kaksnih treh tednih sem srecala ljudi v oblekah in kravatah, in obcutek je ... Cuden.

Vecerjo sem nasla na nocni trznici s ponudbo pripravljene hrane, potem pa odsanjala svoje sanje. Danes se odpravljam na 6 urno pot do mesteca Tha Khaek, ki je nekje na pol poti do meje s Kambodzo.

Glede na predviden plan, bom Laos zapustila okoli 20. Predvidevam, da bi to moralo biti ok, saj zaenkrat ugotavljam, da je sever Laosa presezek mojega potovanja, in da pocasi potrebujem nekaj dni, da zadiham.

Dejansko se na nek nacin zelo zelo veselim, da se po burni aktivnosti zadnjih stirinajstih dni, ustalim na enem mestu in pricnem z delom.
Ceprav je izjemno spoznavati kulturo in ljudi skozi potovanje, sem prepricana, da bom s prostovoljnim delom v Kambodži, ko bom v vsakodnevnem stiku z mladimi in lokalnimi prebivalci (zaenkrat se ogromno casa zadrzujem tudi z drugimi nahrbtnikarji), azijski svet spoznala se drugace.