Ponos, ki to ni

Ponos ni ravno nekaj, kar bi si lahko pridobila in obcutila tukaj. Pri ponosu gre za dejstvo, da smo sami zasluzni za nekaj, cesar rezultat nam vzbuja posebne obcutke.
In za noben rezultat tukaj nisem odgovorna jaz.

Pa vseeno se mi zdi, da moram uporabiti to besedo, da lahko sporocim tisto, kar zelim sporociti. Omenjen ponos, ki to ni, govori o obcudovanju, sreci za nekoga drugega, obcutku, ki ga imam, ko vidim, da nekdo odrasca, in da mu to uspeva.

In ta mocan obcutek, ki me prezema, je posledica dejanj.

a) Moje sestrice Ane, ki je v casu ko me ni, vec kot ocitno osvojila zlato medaljo. In kot njena navijacica (sicer ne v miniki in s cofki, pa vseeno), ji aplavdiram za vse uspehe in energijo in razdajanje. Zal mi je, da zamujam toliko pomembnih trenutkov v njenem letu. In hkrati mi ni zal, ker me bo vedno imela blizu. In ker vem, da ve, da vsako jutro prav njej namenim prve misli meditacije, in jo spremljam v mislih, ko je njen dan pol izzivov. Ajjjj, koliko energije in sijaja premore ta tako mocno izboljsana verzija mene. Dosegla je povprecje, ki to ni. Skocila v vode voditeljstva oratorija, kar je preverjeno velika Ljubezen in hkrati skrb, odgovornost in izziv. Odrasca z najino necakinjo, ko to jaz zamujam. Nekje vmes pa suhica se skace po kamnih sedemnajstega leta. Kako je clovek ne bi imel rad? Neskoncno in zelo in veliko in mocno?

''Pridi domov. Tadeja, povsod se najde dobre ljudi, lepe kraje. Če še kdaj odideš, hočem da odideš                           zaradi kariere, če tu ne bo dela. Ne dam te še enkrat, ker tvoja duša rabi nov refren. Duši dajejo nov refren      tudi veter, ptice, čas na kmetiji pri Alenki, oddih na domačem travniku, dobra knjiga.'' 

b) Moje sestrice Alenke, ki je zopet dokazala, kako z druzinsko injekcijo lahko zenska poleti in dosega ne le najvisje vrhove, ampak tudi najgloblje morske sipine. Druzinska injekcija je vsekakor pozivilo in opij, ki daje tako neverjetno moc, da se na to razdaljo lahko le priklonim.

c) Deklet, ki iz prepada revscine in razbitih druzinskih portretov, stopajo na pot bolj varnega vsakdana, bolj ciste obleke, kaksne bolezni manj, in verjetno najpomembneje, opremljene z vrednotami in postavljenimi merili Ljubezni, pomena druzine in objema, pomembnosti izobrazbe in nasmeha. Kako neverjetna je moc kamboske zene in kako mocno orozje je nasmeh in stisk roke.