What volunteers do

Vikend, ki mineva je bil rahlo prostovoljsko odbit. Nekako smo v tem vikendu uspele postati zelo zahodnjaske in za tri zaporedne vecere postale Phnom Penh turistke.
V nasi verziji to pomeni:
- petkov vecer na nevladniski ulici, raziskovanje delovanja in ponudbe (trgovinice in bari, restavracije, saloni vodeni s strani nevladnih organizacij, ki zaposlujejo katere izmed ranljivih skupin)
- koncert v zivo v Irish SPORTS baru na glavni promenadi ob reki

Marie, Irene in Tadeja.

- vrtnarjenje z dekleti in zacetek izgradnje novih vrtov (vkljucujoc poskodbo na roki) - iskreno, lajkam tole!!!

Posledica vrtnarjenja oziroma prenasanja betonskih stebrov, ki bodo sluzili kot omejitev za odnasanje zemlje v dezevni dobi. Prvi pravi mini vrticki nasih deklet. Nekako ponosna. Dekletom pa je tole zabavno. Jah, kombinacija navdusenosti nad tem, da pomagam in prepricanjem, da ni ravno primerno. Saj sem uciteljica! Ampak se ne dam, to je to, zakaj sem tu. Da sem z njimi v vsem!

 - praznovanje rojstnega dneva ameriske prijateljice Kathlyn v jam baru s prijetno atmosfero, vendar totalno posh druzbo, kar unici potencial dobrega jama in ga nadomesti s I am good and rich and I am wearing designer clothes. Kar pa je nas vecer maredilo le se bolk zanimiv! In ja, Kathlyn je bila vesela preprostega prostovoljskega origami darila!

I've been giving you the best moments of my thoughts! #jam #phnompenh

- vracanje domov za 3 dolarje in napitnino (be careful madame na temacni ulici v kombinaciji z enim prisparanim dolarjem): stirje ljudje, od tega dve Evropejki na m o t o r j u, no, mopedu. Izkusnja fizicne blizine, neverjetne adrenalina, krca v roki in srece, da smo prezivele, me je prepricala za napitnino in, da smo me tri, postale res dobre prijateljice, vsaj v smislu zaupanja druga drugi in zavedanja, da nihce ne more razumeti, kaj nam dogaja ob nasi izkusnji
- jutranjo odpravo na trznico z nasimi dekleti; tokrat sem jaz na prtljaznik nalozila Borey in noro dozivetje lokalnega marketa me je spet prevzelo
- top dogodek vikenda je gotovo spremljanje nasih deklet do hotela, kjer so bile VSE (se ena potrditev, da nasa sola zagotavlja dobra dekleta) povabljene za strezbo na ogromni poroki; oblecene v hotelske uniforme, z mejkapom na obrazu, rahlo nervozne, sso v meni vzbudile obcutek ponosa in pripadnosti - se posebej po vsem objemanju, stiskanju rok in prosnjah za molitev. Hotel Sofitel je eden izmed dveh najbolj luksuznih hotelov v Phnom Penhu in to noc je gostil poroko s 1300 povabljenimi gosti. Kot uciteljice odlicnega osebja smo bile delezne celo ogleda prostorov poroke in, ceprav kambosko nacickani, so dajali vtis prestiza. Dekleta so po povratku komaj gledala, v rokah nosila cevlje, zuljave noge pa so dokazovale neutrjenost in se bolj neprimerno obutev. Vseeno so naslednji dan porocale o kupu pozitivnih utrinkov in njihovo navdusenostjo nad prestizom in opazovanjem nesmislov luksuza (na primer velik kroznik in nic hrane gor!)

Kamboska Alja.

Cevlji. Cevlji nasih babic, nekateri res smesni za moje oci. Zal zelo zelo neudobni!

Happy and proud. Nasa dekleta v uniformah hotela Sofitel - enega izmed dveh najbolj luksuznih hotelov v Phnom Penhu, ki precej sodeluje z naso solo.

- popoldan sem zakljucila na pijaci z drugo Slovenko v Phnom Pemhu, in prav veselim se nadaljnjih klepetov v slovenskem jeziku

Kamboska jaz.

- vecer pa me je osrecil s Skype momemti in kratkim klepetom z Alenko. Vse najboljse, setrica!

Lovin' it!